»Je Franjo Frančič v delu Evtanazija v imenu neozdravljivo bolnih in povsem obupanih oseb iskal opravičilo za odločitev za smrt?«

»Ali je avtor našel dovolj mračnih besed in stavkov, da bi razsvetlil bralce, tudi tiste, ki niso nikoli izkusili velikega pomanjkanja in trpljenja?«

»Nekaj svetlega se skozi besede žalosti le posveti. Kratkotrajna, opojna bližina ženske, ljubljenje, prepojeno s strahom pred zapustitvijo.«

»Imamo skupino ljudi, starejše, kronične in duševne bolnike, ki se jih to tiče. Kajti če bi se evtanazija uzakonila, bi vsi ti ljudje čutili pritisk, da se umaknejo iz življenja.«

»Človek človeku najboljše zdravilo v teh hudih časih.«

»Noben zakon ni nad kodeksom zdravniške etike. Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko.«

»Način, kako nasprotniki evtanazije želijo minimalizirati problem umirajočih, ki neznosno trpijo, je način žrtvovanja teh ljudi, naj le trpijo, da mi dobro spimo. Tu pa vidim problem njihove humanosti, ki jo sicer tako radi propagirajo.«

»Vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.«

»Hudo bolni ljudje morali imeti dostop do pomoči pri samomoru.«